četrtek, 03. januar 2019

2018 / 2019


SREČNO NOVO LETO VSEM DOBRIM LJUDEM
 
 
Do božiča smo postorili vse najnujnejše doma, se lepo imeli v družbi najbližjih, potem pa naložili v Dajza naše športne rekvizite in odropotali do Piancavalla.
 Naravnega snega ni, a vseeno so bile proge spodobno urejene z umetnim, prav tako tudi del tekaških prog. V treh dneh smo se naužili smučanja in teka , ter se podali proti klasičnemu trojčku slovenskih plezališč priporočenih za zimske dni.
 Telesa smo nastavljali sončnim žarkom, ki so greli stene Ospa, Mišje peči in Črnega kala, srečali stare prijatelje, predvsem pa plezali in uživali.  Da bi še popestrili dogajanje, smo si po silvestrski večerji nadeli topla oblačila in se odpravili po razglede na Slavnik.
 Prvi dan novega leta smo dočakali in preživeli nasmejani, ob naši najljubši dejavnosti....kar je dober obet za leto, ki prihaja , mar ne?










 



ponedeljek, 05. november 2018

Po D vitamin vse do Budimpešte


Del krompirjevih počitnic ( od srede naprej ) smo preživeli večinoma ob potovanju na vzhod , oziroma v ,,suho'' smer.
  Sreda je bila lepa tudi še v naših krajih in tako smo ves dan uživali ob poplezavanju v Trapezu
 ( Kotečnik ), ob prihodu noči pa pobegnili vse do Maribora , kjer smo prespali prvo noč.
 Zgodaj zjutraj v četrtek smo odbrzeli naprej do Kovaly Puszta,  kjer smo si ogledali vodne bivole v rezervatu namenjenemu ohranitvi populacije bivolov, ki je iz Azije na Madžarsko prišla res davno nazaj.
 Pot smo nadaljevali proti Tapolci. Ogledali smo si jame , ki so jih odkrili povsem slučajno , menda ob kopanju vodnjaka. Del, ki je dostopen tudi neveščim jamarjem,  je sistem rovov ( krožna pot ) , po katerih se sam voziš s čolnom. Zelo zanimivo, sploh ob zavedanju, da imaš nad glavo celo mesto Tapolca.
 Nadaljevali smo še do polotoka , ki se globoko zajeda v Blatno jezero , na njem pa ob manjšem jezercu leži prijetno mestece Tihany. Tukaj imajo tudi manjši muzej o pridelovanju sivke v teh krajih, mi pa smo na bližnjem parkirišču našli tudi dovolj spokoja, da smo prespali noč.
 Naslednje jutro smo pot nadaljevali vse do Budimpešte , kjer smo se nastanili kar v kampu. Takoj smo si priskrbeli karte za metro in odbrzeli v center. Izpolnili smo si željo in se z ladjo zapeljali po Donavi , se vse do večera spehajali po širokih ulicah tega skoraj dvomiljonskega mesta in dočakali večer, ko vse znamenitosti ob čarobni osvetljavi zažarijo v spet drugačni očarljivosti kot čez dan.
 Pozno smo se vrnili v kamp in v trenutku popadali...
Zjutraj smo se še enkrat odpeljali do centra , si privoščili lep sprehod , kavo v najstarejši evropski kavarni in se poslovili od Budima in Pešte.
 Pozno popoldne smo se pripeljali v Maribor in ker si je Tim želel treninga sva midva šla v Klajmer center na balvane , Megi in Luna pa sta pretegnili noge po mariborskih ulicah.
 Nedeljsko jutro ni obetalo jasnine in Dajz je po prejetem zajtrku v obliki nafte odbrzel proti domu.



















sreda, 26. september 2018

Log & Obalna cesta ( Costiera )

 Soboto smo preživeli v Logu na drugi tekmi za DP v balvanskem plezanju . Timotej se je najprej trudil v kvalifikacijah , kasneje v finalu , ter na koncu stopil tudi na stopničke.
 Takoj po tekmi smo se odpeljali proti morju , noč prespali na PZA-ju v Miljah ( Muggia ) zjutraj v nedeljo pa smo parkirali nad plezališčem Costiera , se odpravili po strmi poti pod steno in plezaaaat.
 Lep , sproščujoč plezalni dan smo na koncu začinili še z jesenskim kopanjem .



 




četrtek, 20. september 2018

nedelja, 05. avgust 2018

KOLPA

... pa smo si privoščili ... en popolnoma neplezalni vikend v dobri družbi . Kamp Muhvič se je izkazal kot dobra izbira , reka Kolpa pa kot prijetna osvežitev . Še se vrnemo.



četrtek, 02. avgust 2018

Climbing republic of ARCO


Teden dni smo tokrat preživeli v Arcu , oziroma večinoma v okoliških plezališčih , na kolesarskih poteh in ob reki Sarci, kjer so urejene tekaške ( sprehajalne ) poti , a se je možno tudi kopati .
 Vse dni smo bili nastanjeni v kampu ZOO , kjer je imel Timotej na voljo bazen, predvsem pa tudi družbo svojega reprezentančnega kolega .
 Arco in okolica nas vedno znova navdušita  , saj res imamo kaj početi, obenem pa to ni tipično turistično mestece, saj je vse podvrženo športu oziroma aktivnostim v naravi.
 Jutra sem začenjal s tekom, Timotej in Grega sta veliko plezala in projektirala v težjih sektorjih Masoneja ( Timu je uspel še en 8a , Gregu pa 8a+ ) , medtem ko smo ostali iskali nekoliko ,,prijaznejša'' plezališča.
 Z mojo kopilotko sva kolesarila vse od Arca , do Rive , navzgor do Lago di Tenno , pa na Lago di Ledro itd.
 Za konec smo obiskali in si ogledali še lepo tekmo v športnem plezanju v težavnosti , kjer je v ženski konkurenci spet slavila Janja Garnbret , pri moških pa je bil Domen Škofic tretji in nato v nedeljo še tekmo v balvanskem plezanju , kjer je bil Timotejev trener Gregor Vezonik drugi , Jernej Kruder pa tretji  .... ja , lepo je biti v Arcu Slovenec.






sreda, 04. julij 2018

Umbria

 
 Zadnji teden junija ( od sobote do sobote ) smo namenili obisku in raziskovanju Umbrije .
Pot nas je najprej peljala do polotoka Conero ( MARCHE ) , kjer smo se sproščali na plaži Mezzavalle ( spanje na PZA  Marcelli -  N43.497390 E13.620910- mirno /ni oskrbe ).


 Naslednji dan smo namenili pohodništvu . Odpeljali smo se do visoko ležeče vasice Foce  (N42.876140 E13.270040- travnik na koncu vasi-mirno/voda ) in se odpravili peš po dolini naprej in višje v smer gorskega jezera Pilato. Da bi se ne izsušili , nas je dodobra namočila nevihta ... a nazaj na izhodišče smo se vrnili obsijani s soncem , suhi in dobre volje.


 Naslednji cilj je bila vasica Castelluccio , oziroma planota Piano Grande. Že cesta v slabem stanju, polna zapor in zoženj je nakazovala , da posledice potresa izpred dveh let še zdaleč niso odpravljene...a kakorkoli , ko prečkaš prelaz in se pokaže prekrasna planota obdana s travnatimi hribi, na desni pa z grička, kljub slabemu stanju , vsej planoti kraljuje vas Castelluccio, se dejansko strinjaš, da gledaš evropski Tibet. Ustavili smo na PZA-ju (N42.805210 E13.195780 )  in se peš podali po planoti in v hrib.



 Planota je res prekrasna in uživali smo res neizmerno.

 Ker nam energija še ni pošla smo se zapeljali še do Norcije  ( parking pred mestnim obzidjem ) , kjer kraljujejo suhomesnati izdelki. Tudi temu mestecu potres ni prizanesel in za vedno je izginilo veliko Umrijske dediščine . Privoščili smo si pizzeto , sladoled ter nekaj salam in odbrzeli naprej.




 V Spoleto  ( PZA N42.727630 E12.733140- voda  ) smo prispeli še dovolj zgodaj , da smo se sprehodili po očarljivem mestu vse do graščine na vrhu hriba. Od tam je res lepo viden akvadukt - Ponte del Torri , ki je eden od bolje ohranjenih sploh .


 Zelo zanimiva je tudi katedrala Duomo in trg pred njo . Duomo ne leži na vzpetini ampak se stopnice v obliki nekakšnega amfiteatra spuščajo do nje in tvorijo res lep pogled .


 Naslednje dva dneva sta bila namenjena plezanju. Ferrentillo je eno izmed večjih , oziroma kar največje plezališče v Umbriji  , ki ponuja plezalcu res vse od lažjih smeri do težkih , kot tudi super težke smeri različnih tipov. Proste trenutke , oziroma počitek smo izkoristili za ogled očarljive vasice Arrone  , ogled slapu  Marmore , oziroma ,, Cascate Delle Marmore '' , kjer je v sami bližini tudi res izvrsten PZA ( N42.557880 E12.721200- voda & izpust & elektrika ) ter sproščanju ob knjigah ...z doziranjem suhomesnih & mokro trtnih proizvodov.


 V četrtek zvečer smo jo popihali še do Assisija , kjer smo kar s PZA-ja ( N43.066500 E12.599600 )  opazovali lepo osvetljeno katedralo in samo mesto.




 Petkovo dopoldne je pripadlo pohajkovanje po veličastnem Assisiju , nato smo se zapeljali še v Gubbio ( PZA N43.350870 E12.565440 ) .  Dva člana posadke in štirinožni spremljevalec so se spravili k počitku , jaz pa sem zajahal kolo in si ogledal Gubbio od zgoraj , z vrha Sant Ubaldo , kjer je poleg nekaj turističnih objektov tudi istoimenska bazilika. Na hrib je speljana tudi nakakšna žičnica / košare , ki sprejmejo po dva potnika in te brez truda dostavijo skoraj na sam vrh .


 Večer smo namenili še ogledu mesta in imeli to srečo , da je bila v mestu nekakšna prireditev/praznovanje  , kjer so ponujali vsakršne jedi iz široke okolice Italije , prisotnih pa je bilo tudi nekaj ponudnikov piva...hja SUPER.

Soboto smo se vraaaačali....in prispeli direktno na piknik.

Umbrija je lepa in res vredna obiska , tako narava kot arhitektura , ljudje so prijazni in edina pripomba oziroma opazka gre na res slabe regionalne in lokalne ceste . V tem času nismo niti enkrat samkrat nikjer čutili nobene gneče  ali množičnega pritiska turistov. Žal mi je, da so se zgodili potresi , ki so mnogo tega za vedno izbrisali ali skrili našim očem.