sreda, 26. september 2018

Log & Obalna cesta ( Costiera )

 Soboto smo preživeli v Logu na drugi tekmi za DP v balvanskem plezanju . Timotej se je najprej trudil v kvalifikacijah , kasneje v finalu , ter na koncu stopil tudi na stopničke.
 Takoj po tekmi smo se odpeljali proti morju , noč prespali na PZA-ju v Miljah ( Muggia ) zjutraj v nedeljo pa smo parkirali nad plezališčem Costiera , se odpravili po strmi poti pod steno in plezaaaat.
 Lep , sproščujoč plezalni dan smo na koncu začinili še z jesenskim kopanjem .



 




četrtek, 20. september 2018

nedelja, 05. avgust 2018

KOLPA

... pa smo si privoščili ... en popolnoma neplezalni vikend v dobri družbi . Kamp Muhvič se je izkazal kot dobra izbira , reka Kolpa pa kot prijetna osvežitev . Še se vrnemo.



četrtek, 02. avgust 2018

Climbing republic of ARCO


Teden dni smo tokrat preživeli v Arcu , oziroma večinoma v okoliških plezališčih , na kolesarskih poteh in ob reki Sarci, kjer so urejene tekaške ( sprehajalne ) poti , a se je možno tudi kopati .
 Vse dni smo bili nastanjeni v kampu ZOO , kjer je imel Timotej na voljo bazen, predvsem pa tudi družbo svojega reprezentančnega kolega .
 Arco in okolica nas vedno znova navdušita  , saj res imamo kaj početi, obenem pa to ni tipično turistično mestece, saj je vse podvrženo športu oziroma aktivnostim v naravi.
 Jutra sem začenjal s tekom, Timotej in Grega sta veliko plezala in projektirala v težjih sektorjih Masoneja ( Timu je uspel še en 8a , Gregu pa 8a+ ) , medtem ko smo ostali iskali nekoliko ,,prijaznejša'' plezališča.
 Z mojo kopilotko sva kolesarila vse od Arca , do Rive , navzgor do Lago di Tenno , pa na Lago di Ledro itd.
 Za konec smo obiskali in si ogledali še lepo tekmo v športnem plezanju v težavnosti , kjer je v ženski konkurenci spet slavila Janja Garnbret , pri moških pa je bil Domen Škofic tretji in nato v nedeljo še tekmo v balvanskem plezanju , kjer je bil Timotejev trener Gregor Vezonik drugi , Jernej Kruder pa tretji  .... ja , lepo je biti v Arcu Slovenec.






sreda, 04. julij 2018

Umbria

 
 Zadnji teden junija ( od sobote do sobote ) smo namenili obisku in raziskovanju Umbrije .
Pot nas je najprej peljala do polotoka Conero ( MARCHE ) , kjer smo se sproščali na plaži Mezzavalle ( spanje na PZA  Marcelli -  N43.497390 E13.620910- mirno /ni oskrbe ).


 Naslednji dan smo namenili pohodništvu . Odpeljali smo se do visoko ležeče vasice Foce  (N42.876140 E13.270040- travnik na koncu vasi-mirno/voda ) in se odpravili peš po dolini naprej in višje v smer gorskega jezera Pilato. Da bi se ne izsušili , nas je dodobra namočila nevihta ... a nazaj na izhodišče smo se vrnili obsijani s soncem , suhi in dobre volje.


 Naslednji cilj je bila vasica Castelluccio , oziroma planota Piano Grande. Že cesta v slabem stanju, polna zapor in zoženj je nakazovala , da posledice potresa izpred dveh let še zdaleč niso odpravljene...a kakorkoli , ko prečkaš prelaz in se pokaže prekrasna planota obdana s travnatimi hribi, na desni pa z grička, kljub slabemu stanju , vsej planoti kraljuje vas Castelluccio, se dejansko strinjaš, da gledaš evropski Tibet. Ustavili smo na PZA-ju (N42.805210 E13.195780 )  in se peš podali po planoti in v hrib.



 Planota je res prekrasna in uživali smo res neizmerno.

 Ker nam energija še ni pošla smo se zapeljali še do Norcije  ( parking pred mestnim obzidjem ) , kjer kraljujejo suhomesnati izdelki. Tudi temu mestecu potres ni prizanesel in za vedno je izginilo veliko Umrijske dediščine . Privoščili smo si pizzeto , sladoled ter nekaj salam in odbrzeli naprej.




 V Spoleto  ( PZA N42.727630 E12.733140- voda  ) smo prispeli še dovolj zgodaj , da smo se sprehodili po očarljivem mestu vse do graščine na vrhu hriba. Od tam je res lepo viden akvadukt - Ponte del Torri , ki je eden od bolje ohranjenih sploh .


 Zelo zanimiva je tudi katedrala Duomo in trg pred njo . Duomo ne leži na vzpetini ampak se stopnice v obliki nekakšnega amfiteatra spuščajo do nje in tvorijo res lep pogled .


 Naslednje dva dneva sta bila namenjena plezanju. Ferrentillo je eno izmed večjih , oziroma kar največje plezališče v Umbriji  , ki ponuja plezalcu res vse od lažjih smeri do težkih , kot tudi super težke smeri različnih tipov. Proste trenutke , oziroma počitek smo izkoristili za ogled očarljive vasice Arrone  , ogled slapu  Marmore , oziroma ,, Cascate Delle Marmore '' , kjer je v sami bližini tudi res izvrsten PZA ( N42.557880 E12.721200- voda & izpust & elektrika ) ter sproščanju ob knjigah ...z doziranjem suhomesnih & mokro trtnih proizvodov.


 V četrtek zvečer smo jo popihali še do Assisija , kjer smo kar s PZA-ja ( N43.066500 E12.599600 )  opazovali lepo osvetljeno katedralo in samo mesto.




 Petkovo dopoldne je pripadlo pohajkovanje po veličastnem Assisiju , nato smo se zapeljali še v Gubbio ( PZA N43.350870 E12.565440 ) .  Dva člana posadke in štirinožni spremljevalec so se spravili k počitku , jaz pa sem zajahal kolo in si ogledal Gubbio od zgoraj , z vrha Sant Ubaldo , kjer je poleg nekaj turističnih objektov tudi istoimenska bazilika. Na hrib je speljana tudi nakakšna žičnica / košare , ki sprejmejo po dva potnika in te brez truda dostavijo skoraj na sam vrh .


 Večer smo namenili še ogledu mesta in imeli to srečo , da je bila v mestu nekakšna prireditev/praznovanje  , kjer so ponujali vsakršne jedi iz široke okolice Italije , prisotnih pa je bilo tudi nekaj ponudnikov piva...hja SUPER.

Soboto smo se vraaaačali....in prispeli direktno na piknik.

Umbrija je lepa in res vredna obiska , tako narava kot arhitektura , ljudje so prijazni in edina pripomba oziroma opazka gre na res slabe regionalne in lokalne ceste . V tem času nismo niti enkrat samkrat nikjer čutili nobene gneče  ali množičnega pritiska turistov. Žal mi je, da so se zgodili potresi , ki so mnogo tega za vedno izbrisali ali skrili našim očem.

torek, 29. maj 2018

Pušja vas-Humin-Videm-Čedad


V četrtek zvečer sva se spet sama , oziroma smo se sami trije (tudi najina štiri nožna spremljevalka) , odpravili na trodnevno raziskovanje severne Furlanije.
 Najprej sva uživala v sprehodu povprek in skozi Pušjo vas ( Venzone ) , nato sva zajahala ,,bicikle'' in se odpeljala do Humina ( Gemona ) in ker nama še ni bilo dovolj , sva pognala pedala še na razgledno  ,,goro Cumieli''.
 Večer sva izkoristila za še en kratek sprehod skozi Pušjo vas, ogled mumij in na koncu posedanje na trgu ob ... sladoledu.
 Soboto sva želela v celoti nameniti plezanju nad vasjo Somplago , a sva del dneva vendarle namenila tudi nabiranju gozdnih jagod. Pozno popoldne sva se odpeljala na PZA v Videm , použila del nabranih plodov...NJAM in uživala zadnje sončne žarke s knjigo v roki..
  V nedeljo zjutraj je pogled proti severu obetal nevihte- hmmm, tja torej ne greva ...  kolesarjenje nekje v bližini .. to bi pa šlo !
 Že lani sva iz vasi Ponte san Quirino ( Čedad ) opazovala visoko ležeč samostan Castelmonte .... cilj se je ponujal kar sam ... peljala sva se po malo prometni cesti, ki je vodila skozi lepo dolino , potem skozi Svet Lienart in nato strmo proti cilju. Zgoraj sva bila kar nekoliko presenečena nad obilico ljudi ( obstaja še ena , kot kaže, prometnejša cesta ) a vseeno je bil ogled te mini vasice / samostana zelo prijeten.
 Po vrnitvi v dolino sva le še nadomestila izgubljene kalorije in vlago ter se odpravila proti domu...







nedelja, 06. maj 2018

Po Krasu z biciklom in v Sesljan s štrikom

 Spet sva se sama podala na kratko pohajkovanje , tokrat na Kras. S seboj sva vzela kolesa in se namesto na tek trojk okoli Ljubljane , podala na bicikliranje v dvoje okoli Štanjela.
 Vreme je bilo za kaj takega idealno in uspelo nama je ,,naklepati'' krepko čez 50 km, večinoma po stranskih cestah , kolovozih in makedamskih poteh. Ker nama je po vrnitvi na izhodišče ostalo še nekaj dneva, sva se zapeljala še v Sesljan . Večer sva izkoristila za sprehod , naslednji dan , to je nedeljo, pa predvsem za plezanje in točno dva skoka v morje....SUPER ČUDOVITO.