torek, 29. maj 2018

Pušja vas-Humin-Videm-Čedad


V četrtek zvečer sva se spet sama , oziroma smo se sami trije (tudi najina štiri nožna spremljevalka) , odpravili na trodnevno raziskovanje severne Furlanije.
 Najprej sva uživala v sprehodu povprek in skozi Pušjo vas ( Venzone ) , nato sva zajahala ,,bicikle'' in se odpeljala do Humina ( Gemona ) in ker nama še ni bilo dovolj , sva pognala pedala še na razgledno  ,,goro Cumieli''.
 Večer sva izkoristila za še en kratek sprehod skozi Pušjo vas, ogled mumij in na koncu posedanje na trgu ob ... sladoledu.
 Soboto sva želela v celoti nameniti plezanju nad vasjo Somplago , a sva del dneva vendarle namenila tudi nabiranju gozdnih jagod. Pozno popoldne sva se odpeljala na PZA v Videm , použila del nabranih plodov...NJAM in uživala zadnje sončne žarke s knjigo v roki..
  V nedeljo zjutraj je pogled proti severu obetal nevihte- hmmm, tja torej ne greva ...  kolesarjenje nekje v bližini .. to bi pa šlo !
 Že lani sva iz vasi Ponte san Quirino ( Čedad ) opazovala visoko ležeč samostan Castelmonte .... cilj se je ponujal kar sam ... peljala sva se po malo prometni cesti, ki je vodila skozi lepo dolino , potem skozi Svet Lienart in nato strmo proti cilju. Zgoraj sva bila kar nekoliko presenečena nad obilico ljudi ( obstaja še ena , kot kaže, prometnejša cesta ) a vseeno je bil ogled te mini vasice / samostana zelo prijeten.
 Po vrnitvi v dolino sva le še nadomestila izgubljene kalorije in vlago ter se odpravila proti domu...







nedelja, 06. maj 2018

Po Krasu z biciklom in v Sesljan s štrikom

 Spet sva se sama podala na kratko pohajkovanje , tokrat na Kras. S seboj sva vzela kolesa in se namesto na tek trojk okoli Ljubljane , podala na bicikliranje v dvoje okoli Štanjela.
 Vreme je bilo za kaj takega idealno in uspelo nama je ,,naklepati'' krepko čez 50 km, večinoma po stranskih cestah , kolovozih in makedamskih poteh. Ker nama je po vrnitvi na izhodišče ostalo še nekaj dneva, sva se zapeljala še v Sesljan . Večer sva izkoristila za sprehod , naslednji dan , to je nedeljo, pa predvsem za plezanje in točno dva skoka v morje....SUPER ČUDOVITO.







petek, 04. maj 2018

Graz & Buzetski kanjon


Graz-Schlossberg

Buzet - kanjon reke Drage - Veli slap
 Nekaj časa nazaj je padla odločitev , da si bova prvo tekmo za evropski pokal v plezanju (balvanov) , ki se je bo udeležil tudi najin sin, ogledala in ga tudi na ta način podprla.
 V petek popoldne , ko se je Timotej z vrstniki že peljal v smer Graza, sva se midva lagodno odpravila na pot. Svoje mesto sva našla na robu Graza ob starem mestnem pokopališču, kjer je miren PZA , sicer brez oskrbe, a v neposredni bližini BlocHousa kjer bo tekmovanje. Skoraj istočasno je sem prispela še ena posadka staršev in ob kupici rujnega ter pogovorih smo tako preživeli lep večer.
 Na sobotno dopoldne smo bučno podprli naše plezalce ( zelo uspešno ), prosto popoldne pa sva midva izkoristila za obisk naravnega plezališča Weinzodl v neposredni bližini Graza , ki ga odlikuje metamorfna kamenina gnajs in ogromno smeri srednje težavnosti.
 Tudi to noč sva se vrnila prenočevat na že omenjeno lokacijo , spet pa sva tako kot sobotno, tudi nedeljsko dopoldne namenila podpori našim mladim športnikom. Ostalo nama je še obilo časa in odpravila sva se na ogled Graza , predvsem pa mestnega hriba/parka imenovanega Schlossberg. Tukaj je ob znamenitem stolpu z uro videti še marsikaj in čas je mineval hitreje kot sva pričakovala.
 Še pred večerom sva se vrnila pred BlocHouse , ker smo bili dogovorjeni ,da naju počaka tudi Timotej in se nama pridruži pri pohajkovanju za preostale tri dni.
 Želeli smo si narave , skalnega plezanja, sprehodov, teka, miru... in podali smo se na pot ...cilj - Buzetski kanjon (Kanjon reke Mirne).
 Omenjeni kanjon , oziroma dva kanjona, ki se vijeta , en ob rečici Drage ( pot sedmih slapov ), drugi pa ob reki Mirni , sta zanimiva ne samo s plezalnega vidika , temveč tudi s pohodniškega . Narava je lepa in vsekakor priporočam izlet v te kraje.
 Po dveh aktivnih dneh smo si zaželeli še skoka v morje , ki je zaenkrat še sveže , a začuda ob plavanju ni nobene gneče.













ponedeljek, 16. april 2018

...ob ribniku Vrbje


Zelo smo že hrepeneli po vikendu preživetem skupaj, in to nam je ta vikend ,,skoraj'' uspelo.
  V petek sva delovne obveznosti s kopilotko zakjučila malo prej kot ponavadi , Tim je prišel iz šole sorazmerno hitro  in Dajz je odbrzel proti Kotečniku .
 Do večera smo poplezavali v sektorju Trapez , pod večer pa smo se odpeljali na PZA pri ribniku Vrbje , kjer smo v popolni tišini uživali ob pogledih na večerno nebo.
 Sobotno jutro sem jaz namenil teku ob Savinji , Megi za sprehod , Tim pa za priprave na popoldansko tekmo v Vojniku ( DP OŠ v športnem plezanju).
 Po tekmi (uspešni )  , smo se spet vrnili nazaj k ribniku , uživanju , pogovorom ...
V nedeljo zjutraj sva Tima dostavili na zbirno točko ob avtocesti ( odšel je na reprezentančni trening- Graz ) , midva pa sva odšla premagovat vertikalo .. spet v Kotečnik.
 Sledilo je le še pozno kosilo in pot proti domu....LEPO.


 




ponedeljek, 05. marec 2018

...vse do lovrenških jezer.

 Konec tedna sva sama s kopilotko premagovala kilometre na lepo urejenih tekaških progah Rogle.
V soboto sva bila deležna rahle megle in vetra , zvečer pa sprostitve v savnah hotela Natura , v nedeljo pa naju je razvajalo sonce in tako dodatnega gretja nisva potrebovala.




ponedeljek, 26. februar 2018

Forni di Sopra

 Končno smo dočakali nekaj prostih dni , ki smo jih lahko preživeli skupaj. V preteklih nekaj tednih smo sicer tudi smučali (predvsem na Soriški planini ), turno smučali, tekli in pa seveda tudi plezali , a skupaj in celo tri dni....je vendarle super.

 Dajza smo na cesto zapeljali pozno v četrtek zvečer in se na parkirišče v Forni di Sopra pripeljali dejansko sredi noči. Petek smo namenili izključno teku na smučeh in bili navdušeni nad urejenostjo prog, do katerih je s parkirišča le nekaj korakov, raztezajo pa se globoko v okoliške gozdove. Pred spanjem je sledil še kratek sprehod po vasi , obisk pivnice, kjer točijo res izvrstno pivo in zgoden počitek.
 Ker naprave na smučišču zaženejo že krepko pred deveto uro, smo tudi mi s smuko začeli zgodaj.
V soboto se je naredil  fantastičen dan , proge so služile svojemu namenu (rahlo se je ojužil le spodnji del ), da pa bi nekaj energije prihranili še za naslednji dan, smo po kosilu alpske smuči zamenjali za tekaške in spet uživali na slikovitih tekaških progah po dolini.
 Nedeljsko jutro je obetalo zelo mrzel dan in dejansko so proge kljub sončnemu vremenu ostale trde skozi celoten dan. Smučarjev je bilo malo in brez pretiravanja lahko rečem , da je bila ta nedelja ,,popoln smučarski dan''.
 Sledila je še vožnja domov ob pogovorih , ki so se dotikali predvsem preživetih trenutkov in načrtov za prihodnost.








četrtek, 01. februar 2018

Koper

 Pretekli vikend smo se odpravili na primorsko , kljub temu , da so nas močno mikale (vsaj naju z kopilotko) tudi bele strmine. V petek, v trdi temi smo se odpravili do PZA-ja v Kopru, kjer smo prespali.  Sobota je nama s kopilotko ponudila rekreativno tekanje ob obali, sproščeno pohajkovanje po tržnici, kavo na blagem soncu, obisk mini muzeja s Tomosi (priporočam)....medtem ko se je Tim trudil in dokazoval na prvem izbornem treningu SLO ml. plezalne reprezentance. Kakorkoli , sledilo je le še pozno kosilo , kratek sprehod , oskrbovanje ,,bojnih'' ran in počitek.
 V nedeljo smo odprli oči v upanju , da bomo zagledali sonce , saj smo imeli željo obiskati kakšnega od naravnih plezališč v okolici. Ker smo namesto sonca ugledali le oblake in megleno ozračje , smo obalo kaj hitro zapustili....pa drugič.