ponedeljek, 5. november 2018

Po D vitamin vse do Budimpešte


Del krompirjevih počitnic ( od srede naprej ) smo preživeli večinoma ob potovanju na vzhod , oziroma v ,,suho'' smer.
  Sreda je bila lepa tudi še v naših krajih in tako smo ves dan uživali ob poplezavanju v Trapezu
 ( Kotečnik ), ob prihodu noči pa pobegnili vse do Maribora , kjer smo prespali prvo noč.
 Zgodaj zjutraj v četrtek smo odbrzeli naprej do Kovaly Puszta,  kjer smo si ogledali vodne bivole v rezervatu namenjenemu ohranitvi populacije bivolov, ki je iz Azije na Madžarsko prišla res davno nazaj.
 Pot smo nadaljevali proti Tapolci. Ogledali smo si jame , ki so jih odkrili povsem slučajno , menda ob kopanju vodnjaka. Del, ki je dostopen tudi neveščim jamarjem,  je sistem rovov ( krožna pot ) , po katerih se sam voziš s čolnom. Zelo zanimivo, sploh ob zavedanju, da imaš nad glavo celo mesto Tapolca.
 Nadaljevali smo še do polotoka , ki se globoko zajeda v Blatno jezero , na njem pa ob manjšem jezercu leži prijetno mestece Tihany. Tukaj imajo tudi manjši muzej o pridelovanju sivke v teh krajih, mi pa smo na bližnjem parkirišču našli tudi dovolj spokoja, da smo prespali noč.
 Naslednje jutro smo pot nadaljevali vse do Budimpešte , kjer smo se nastanili kar v kampu. Takoj smo si priskrbeli karte za metro in odbrzeli v center. Izpolnili smo si željo in se z ladjo zapeljali po Donavi , se vse do večera spehajali po širokih ulicah tega skoraj dvomiljonskega mesta in dočakali večer, ko vse znamenitosti ob čarobni osvetljavi zažarijo v spet drugačni očarljivosti kot čez dan.
 Pozno smo se vrnili v kamp in v trenutku popadali...
Zjutraj smo se še enkrat odpeljali do centra , si privoščili lep sprehod , kavo v najstarejši evropski kavarni in se poslovili od Budima in Pešte.
 Pozno popoldne smo se pripeljali v Maribor in ker si je Tim želel treninga sva midva šla v Klajmer center na balvane , Megi in Luna pa sta pretegnili noge po mariborskih ulicah.
 Nedeljsko jutro ni obetalo jasnine in Dajz je po prejetem zajtrku v obliki nafte odbrzel proti domu.



















sreda, 26. september 2018

Log & Obalna cesta ( Costiera )

 Soboto smo preživeli v Logu na drugi tekmi za DP v balvanskem plezanju . Timotej se je najprej trudil v kvalifikacijah , kasneje v finalu , ter na koncu stopil tudi na stopničke.
 Takoj po tekmi smo se odpeljali proti morju , noč prespali na PZA-ju v Miljah ( Muggia ) zjutraj v nedeljo pa smo parkirali nad plezališčem Costiera , se odpravili po strmi poti pod steno in plezaaaat.
 Lep , sproščujoč plezalni dan smo na koncu začinili še z jesenskim kopanjem .



 




četrtek, 20. september 2018

SAVUDRIJA

Jesen ,,na morju'' nam pa res UGAJA....
...laufanje , slekanje , sprehajanje , plavanje , ....nje , ...nje ....



nedelja, 5. avgust 2018

KOLPA

... pa smo si privoščili ... en popolnoma neplezalni vikend v dobri družbi . Kamp Muhvič se je izkazal kot dobra izbira , reka Kolpa pa kot prijetna osvežitev . Še se vrnemo.



četrtek, 2. avgust 2018

Climbing republic of ARCO


Teden dni smo tokrat preživeli v Arcu , oziroma večinoma v okoliških plezališčih , na kolesarskih poteh in ob reki Sarci, kjer so urejene tekaške ( sprehajalne ) poti , a se je možno tudi kopati .
 Vse dni smo bili nastanjeni v kampu ZOO , kjer je imel Timotej na voljo bazen, predvsem pa tudi družbo svojega reprezentančnega kolega .
 Arco in okolica nas vedno znova navdušita  , saj res imamo kaj početi, obenem pa to ni tipično turistično mestece, saj je vse podvrženo športu oziroma aktivnostim v naravi.
 Jutra sem začenjal s tekom, Timotej in Grega sta veliko plezala in projektirala v težjih sektorjih Masoneja ( Timu je uspel še en 8a , Gregu pa 8a+ ) , medtem ko smo ostali iskali nekoliko ,,prijaznejša'' plezališča.
 Z mojo kopilotko sva kolesarila vse od Arca , do Rive , navzgor do Lago di Tenno , pa na Lago di Ledro itd.
 Za konec smo obiskali in si ogledali še lepo tekmo v športnem plezanju v težavnosti , kjer je v ženski konkurenci spet slavila Janja Garnbret , pri moških pa je bil Domen Škofic tretji in nato v nedeljo še tekmo v balvanskem plezanju , kjer je bil Timotejev trener Gregor Vezonik drugi , Jernej Kruder pa tretji  .... ja , lepo je biti v Arcu Slovenec.






sreda, 4. julij 2018

Umbria

 
 Zadnji teden junija ( od sobote do sobote ) smo namenili obisku in raziskovanju Umbrije .
Pot nas je najprej peljala do polotoka Conero ( MARCHE ) , kjer smo se sproščali na plaži Mezzavalle ( spanje na PZA  Marcelli -  N43.497390 E13.620910- mirno /ni oskrbe ).


 Naslednji dan smo namenili pohodništvu . Odpeljali smo se do visoko ležeče vasice Foce  (N42.876140 E13.270040- travnik na koncu vasi-mirno/voda ) in se odpravili peš po dolini naprej in višje v smer gorskega jezera Pilato. Da bi se ne izsušili , nas je dodobra namočila nevihta ... a nazaj na izhodišče smo se vrnili obsijani s soncem , suhi in dobre volje.


 Naslednji cilj je bila vasica Castelluccio , oziroma planota Piano Grande. Že cesta v slabem stanju, polna zapor in zoženj je nakazovala , da posledice potresa izpred dveh let še zdaleč niso odpravljene...a kakorkoli , ko prečkaš prelaz in se pokaže prekrasna planota obdana s travnatimi hribi, na desni pa z grička, kljub slabemu stanju , vsej planoti kraljuje vas Castelluccio, se dejansko strinjaš, da gledaš evropski Tibet. Ustavili smo na PZA-ju (N42.805210 E13.195780 )  in se peš podali po planoti in v hrib.



 Planota je res prekrasna in uživali smo res neizmerno.

 Ker nam energija še ni pošla smo se zapeljali še do Norcije  ( parking pred mestnim obzidjem ) , kjer kraljujejo suhomesnati izdelki. Tudi temu mestecu potres ni prizanesel in za vedno je izginilo veliko Umrijske dediščine . Privoščili smo si pizzeto , sladoled ter nekaj salam in odbrzeli naprej.




 V Spoleto  ( PZA N42.727630 E12.733140- voda  ) smo prispeli še dovolj zgodaj , da smo se sprehodili po očarljivem mestu vse do graščine na vrhu hriba. Od tam je res lepo viden akvadukt - Ponte del Torri , ki je eden od bolje ohranjenih sploh .


 Zelo zanimiva je tudi katedrala Duomo in trg pred njo . Duomo ne leži na vzpetini ampak se stopnice v obliki nekakšnega amfiteatra spuščajo do nje in tvorijo res lep pogled .


 Naslednje dva dneva sta bila namenjena plezanju. Ferrentillo je eno izmed večjih , oziroma kar največje plezališče v Umbriji  , ki ponuja plezalcu res vse od lažjih smeri do težkih , kot tudi super težke smeri različnih tipov. Proste trenutke , oziroma počitek smo izkoristili za ogled očarljive vasice Arrone  , ogled slapu  Marmore , oziroma ,, Cascate Delle Marmore '' , kjer je v sami bližini tudi res izvrsten PZA ( N42.557880 E12.721200- voda & izpust & elektrika ) ter sproščanju ob knjigah ...z doziranjem suhomesnih & mokro trtnih proizvodov.


 V četrtek zvečer smo jo popihali še do Assisija , kjer smo kar s PZA-ja ( N43.066500 E12.599600 )  opazovali lepo osvetljeno katedralo in samo mesto.




 Petkovo dopoldne je pripadlo pohajkovanje po veličastnem Assisiju , nato smo se zapeljali še v Gubbio ( PZA N43.350870 E12.565440 ) .  Dva člana posadke in štirinožni spremljevalec so se spravili k počitku , jaz pa sem zajahal kolo in si ogledal Gubbio od zgoraj , z vrha Sant Ubaldo , kjer je poleg nekaj turističnih objektov tudi istoimenska bazilika. Na hrib je speljana tudi nakakšna žičnica / košare , ki sprejmejo po dva potnika in te brez truda dostavijo skoraj na sam vrh .


 Večer smo namenili še ogledu mesta in imeli to srečo , da je bila v mestu nekakšna prireditev/praznovanje  , kjer so ponujali vsakršne jedi iz široke okolice Italije , prisotnih pa je bilo tudi nekaj ponudnikov piva...hja SUPER.

Soboto smo se vraaaačali....in prispeli direktno na piknik.

Umbrija je lepa in res vredna obiska , tako narava kot arhitektura , ljudje so prijazni in edina pripomba oziroma opazka gre na res slabe regionalne in lokalne ceste . V tem času nismo niti enkrat samkrat nikjer čutili nobene gneče  ali množičnega pritiska turistov. Žal mi je, da so se zgodili potresi , ki so mnogo tega za vedno izbrisali ali skrili našim očem.